Skupaj s člani nevladne organizacije Grannies.lv smo šli v Romunijo opravljat projektne dejavnosti. To je bila moja prva izkušnja v programu Erasmus+, programu izobraževanja odraslih. Rita Liepiņa je zavzeta in nas v združenju navdušuje za projekte. Vprašala me je, če bi se udeležila eksperimentalnega programa za prostovoljce. Ja, le zakaj ne? Z največjim veseljem! Področje kulture in izobraževanja mi je najbližje, tokrat pa sem izbrala področje priprave dogodkov in izvajanja projektov. Naučila sem se veliko novih in uporabnih stvari. Načrtovali smo in gostili smo medkulturni večerni dogodek o Latviji, njeni kulturi in jeziku. Učili smo se tudi načrtovanja projektov.
Pred prireditvijo smo morali narediti načrt prireditve, iskati informacije na internetu, pripravljati tudi predstavitveno gradivo. Vendar mi je bilo vse zelo blizu, saj sem dotlej že organizirala številne latvijske dogodke in tema mi je bila ljuba.
Poleg tega je bilo treba vse dogodke beležiti v Dnevnik prostovoljca in vse fotografirati ali pa sem morala koga prositi, da to stori. Treba je bilo tudi upoštevati tistih 10 prostovoljsko opravljenih ur. Pridobila sem nove veščine – spoznala sem kako poteka organiziranje dogodkov, priprava načrta, zbiranje informacij, vodenje dogodka in povrhu še v angleščini itd. Naučila sem se tudi, kako načrtovati projekt in njegove dejavnosti, pisati poročila.
Na začetku je bilo veliko navdušenja. Rada sem delala v ekipi. Sem pa tudi dojela, da sem v stresnih situacijah malce živčna. Vse želim narediti popolno. Za takšne dejavnosti bi bilo potrebno daljše obdobje priprave. Počutila sem se dobro, malce zaskrbljeno in pod stresom, ampak v redu. Zelo rada sem dejavna, predvsem na prostem. Tokrat je bila prireditev v zaprtih prostorih, v tujem jeziku, v tujem okolju, precej hitro so tekle priprave. Včasih sem celo pozabila, da moram vse to beležiti v Dnevnik prostovoljca.
